NOVA ZNANJA ZA NOVA DELOVNA MESTA

L. Golob

Izvleček

Prenova programov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja je zasnovana na poklicnih standardih. Modularna zasnova šolam omogoča večjo avtonomijo pri izvajanju programov. Uvajanje novosti na področju organizacije dela omogoča boljše povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja. Odpiranje kurikula zahteva povezovanje šole z gospodarstvom in omogoča uravnoteženje znanj in spretnosti s potrebami trga dela.
V prispevku je predstavljeno načrtovanje in izvajanje prenovljenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja medijski tehnik in grafični tehnik s poudarkom na predstavitvi metod dela za pridobivanje ključnih kompetenc.
Ključne besede: grafični tehnik, ključne kompetence, kurikul, medijski tehnik, poklicni standard

Sažetak

Obnova programa srednjeg stručnog obrazovanja temelji se na profesionalnim standardima. Modularni sustav omogućuje veću autonomiju škola u provedbi programa. Uvođenje inovacija u organizaciju rada omogućuje bolju integraciju općeg, tehničkog in praktičnog obrazovanja. Otvaranje nastavnog plana zahtijeva povezivanje škole s industrijom i omogućuje uravnoteženje vještina s potrebama tržišta rada.
Ovaj rad predstavlja dizajniranje i implementaciju obnovljenih obrazovnih programa srednjeg stručnog obrazovanja medijski tehničar i grafički tehničar s naglaskom na prikazu metoda rada za stjecanje ključnih kompetencija.
Ključne riječi: grafički tehničar, ključne kompetencije, nastavni plan, medijski tehničar, profesionalni standard

1. Uvod

Načrtovanje razvoja človeškega kapitala mora upoštevati vpetost izobraževanja in usposabljanja v širše, spreminjajoče se družbeno okolje, pri čemer se opira na raven razvoja gospodarstva, ki po svojih kazalnikih oblikuje potrebe po stopnji in vrsti izobrazbe ter usposobljenosti zaposlenih.
V Sloveniji je od leta 2001 potekal razvojni projekt, v katerem so se pripravljale nove konceptualne rešitve v skladu z novimi Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov (2001), ki so pripeljale do novega Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju [Uradni list RS št. 79/2006]. Ta daje pravne okvire za udejanjanje naslednjih strateških ciljev:

  • izboljšanje fleksibilnosti in odzivnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja s pripravo modularno in odprto strukturiranih ter kreditno ovrednotenih izobraževalnih programov, ki naj omogočijo hitro odzivanje na nove potrebe trga dela in izbirnost; odraslim pa omogočijo pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije in izobrazbe po delih;
  • jasno definirani učni izidi v obliki usvojenih poklicnih in ključnih kompetenc;
  • kurikularno načrtovanje na nacionalni ravni, kjer se pripravijo okvirni izobraževalni programi in prenos dela odločitev na raven šole (priprava šolskega kurikula: predmetnik z razporeditvijo ur, odprti kurikul, izvedbeni modeli) in tako krepitev razvojne vloge šol in avtonomije;
  • vzpostavitev celovitega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni in ravni šol s poudarkom na samoevalvaciji;
  • zmanjšanje osipa, individualiazcija in podpora posamezniku pri učenju;
  • izboljšanje priznavanja neformalno pridobljenega znanja in povezava šolskega in certifikatnega sistema v luči vseživljenjskega učenja in nacionalnega ogrodja kvalifikacij;
  • razvoj novih metodično-didaktičnih rešitev, večjo individualizacijo pouka in okrepiti timsko delo vseh vključenih učiteljev;
  • okrepiti povezave med raziskovanjem, učno prakso in šolsko politiko, izboljšati relevantnost izobraževalnih programov in novih kvalifikacij za privlačne in nove poklice s področij okoljevarstva, turizma, informatike, komunikacije, zavarovalništva in drugih storitev.

Prenovo medijskih in grafičnih programov je na podlagi zakonske zahteve po urejanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na načelih socialnega partnerstva ter skupne odgovornosti države, delodajalcev in delojemalcev vodila in koordinirala predstavnica Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Člani delovnih skupin, strokovni učitelji srednjih šol, predstavnik Univerze v Ljubljani in predstavniki različnih podjetij, so na podlagi analize poklicnih standardov, Mednarodne primerjave na področju multimedije in na načelih učnociljnega in problemskega načrtovanja pripravili kataloge znanja strokovnih modulov ter predmetne izpitne kataloge.
Kompetenčni pristop zagotavlja večjo povezanost znanja in odmik od predmetne razdrobljenosti programov. Predstavlja koncept kurikularnega načrtovanja, v katerem so kompetence opredeljene kot razvijajoče se in izkazane zmožnosti posameznika, ki mu omogočajo, da učinkovito in etično deluje  v kompleksnih, spreminjajočih okoliščinah v poklicu ter v širšem družbenem in osebnem življenju.
Prispevek predstavlja načrtovanje in izvajanje prenovljenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja medijski tehnik in grafični tehnik s poudarkom na predstavitvi metod dela za pridobivanje ključnih kompetenc.

2. Izobraževalni programi

Izobraževalni programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, se oblikujejo na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja [Uradni list RS št. 16/2007], Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju [Uradni list RS št. 79/2006], Izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (2001) ter na podlagi metodološkega priročnika Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem  in strokovnem izobraževanju (2006). Vsebinska priprava izobraževalnih programov temelji na  poklicnih standardih, ki imajo podlago v Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah [Uradni list RS št. 1/2007].
Poklicni standard določa vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti, opredeljuje potrebna znanja, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti, ki jih mora posameznik pridobiti. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje  določi za katere poklicne standarde se oblikuje izobraževalni program. Izobraževalni program je praviloma oblikovan na več poklicnih standardih.
Modularizacija  programov pomeni premik od predmetnega k problemsko zasnovanim programom. Modul je programska enota izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih se strokovno teoretična znanja, praktične veščine, splošna znanja in kompetence povezujejo v zaokroženo celoto ciljev in vsebin. Moduli so opredeljeni na osnovi analize poklicnih standardov, ključnih, generičnih in poklicno specifičnih kompetenc.
Novost novih izobraževalnih programov predstavlja tudi odprti kurikul, ki šolam omogoča, da 20 % izobraževalnega programa opredelijo skupaj s socialnimi partnerji na lokalni ravni. S tem se posamezna šola lahko odzove na lokalne potrebe trga in na potrebe svojih dijakov – bodisi na njihove karierne interese bodisi kot zagotavljanje pogojev za uspešno nadaljnjo izobraževalno pot.

2.1. Ključne kompetence

Ključne kompetence so kot osnova vseživljenjskemu učenju prepoznane povsod v razvitem svetu. Evropski parlament in Svet sta leta 2006 objavila Priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje [Uradni list EU, 2006/962/ES], v katerem je navedeno, da naj vse države članice razvijejo ponudbo ključnih kompetenc in jo vključijo v vse oblike formalnega izobraževanja, od začetnega izobraževanja dalje; pri tem pa naj črpajo iz Evropskega referenčnega okvira ključnih kompetenc. V slednjem so kompetence opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov ustrezajočih okoliščin, ključne kompetence pa kot tiste, ki jih potrebujejo vsi ljudje za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposljivost. Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc:

  1. sporazumevanje v maternem jeziku;
  2. sporazumevanje v tujih jezikih;
  3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;
  4. digitalna pismenost;
  5. učenje učenja;
  6. socialne in državljanske kompetence;
  7. samoiniciativnost in podjetnost ter
  8. kulturna zavest in izražanje.

Ključne kompetence se štejejo za enako pomembne, saj vsaka od njih prispeva k uspešnemu življenju v družbi znanja. Številne kompetence se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali kompetence na drugem. Kompetenca na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, kompetenca branja, pisanja, računanja in na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je bistvena podlaga za učenje, učenje učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih kompetencah.

2.2. Izvajanje programov

Od leta 2001, ko so se na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji pričele intenzivno uvajati spremembe na ravni organizacije in z uvedbo novih in prenovljenih izobraževalnih programov, se je spremenil tudi način načrtovanja, in sicer na sistemski in izvedbeni ravni. Šole so dobile več avtonomije na področju načrtovanja programov, saj se je pomemben del odločitev pri oblikovanju kurikula prenesel na šolsko raven, in sicer z načrtovanjem vsebine (»kaj?«), spremljave vzgojno-izobraževalnega procesa, kot tudi z načrtovanjem metodično-didaktične izvedbe in same organizacijske plati (»kako?«). [Hergan (ur.), 2012, 1]
Dokument, ki ga šola oblikuje na podlagi okvirnega nacionalnega kurikula in pravnoorganizacijskih podlag, pod katere spadajo različni zakoni in pravilniki, se imenuje izvedbeni kurikul in predstavlja pomembno raven načrtovanja šole, saj naj bi šola skozi različne oblike srečevanj strokovnega kadra in zapisovanj razmislila o svojih stremljenjih, ciljih, ki jih želi doseči v letih izobraževanja določenega programa in strategijah, ki bi pripeljale k uresničitvi zadanega. Ob tem je zelo pomembno zavedanje, da gre za razvojno-procesni dokument, za katerega je ključno, da je živ, stalno v dopolnjevanju in izboljševanju glede na kritične razmisleke učiteljev, ki ga uresničujejo skozi vzgojno-izobraževalni proces. Pa ne samo učiteljev, tudi zunanjih partnerjev, ki kot sodelujoči predstavljajo svojo raven interesov in potreb ter opozarjajo na probleme, morebitne manke ali dobre prakse neposredno iz delovnega in širšega okolja, v katerem in za katerega pripravljamo dijaka in prav ta vidik je zelo pomemben pri razmisleku, kako in katere ključne kompetence bo šola vključila v izvedbeni načrt kot tiste, ki predstavljajo zmožnosti za učinkovito, ustvarjalno in etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih okoliščinah poklicnega, družbenega in zasebnega življenja. [Sentočnik, 2012, 12]

3. Izvajanje izobraževalnih programov medijski tehnik in grafični tehnik

Na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sta bila prenovljena programa medijski in grafični tehnik sprejeta s strani ministra za šolstvo in šport, njuno izvajanje se je pričelo v šolskem letu 2008/2009. V preglednici 1 so prikazani izbrani poklicni standardi in struktura izobraževalnih programov medijski tehnik in grafični tehnik. Poklici na grafičnem in multimedijskem področju se vse bolj prepletajo, zato so temeljni strokovni moduli po vsebini in obsegu identični v obeh izobraževalnih programih.

Preglednica 1. Poklicni standardi in struktura izobraževalnih programov

Medijski tehnik

Grafični tehnik

Poklicni standardi:
operater/operaterka grafične priprave,
medijski asistent/medijska asistentka in oblikovalec/ oblikovalka spletnih strani.

Poklicni standardi:
operater/operaterka za ofsetni tisk, operater/operaterka v kartonaži,
tiskar/tiskarka za propustni tisk in knjigovez/knjigovezka.

Struktura izobraževalnega programa
Splošnoizobraževalni predmeti (101 KT): slovenščina, matematika, tuji jezik, umetnost, zgodovina, geografija, sociologija ali psihologija, fizika, kemija, športna vzgoja.
Temeljni strokovni moduli (25 KT):
grafično oblikovanje, grafični in medijski procesi, kakovost in trženje, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Obvezni strokovni moduli (52 KT):
tipografija in reprodukcija, medijsko oblikovanje, izražanje s sliko in zvokom.
Izbirni strokovni moduli (10 KT):
grafični reprodukcijski sistemi in animacija v ravnini in prostoru ali snemanje in montaža ter multimedijska produkcija.
Praktično usposabljanje z delom (6 KT).
Interesne dejavnosti (14 KT).
Odprti kurkul (28 KT).
Poklicna matura (4 KT).
Program traja štiri leta in obsega 240 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25 ur dijakovega dela. Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo.

Struktura izobraževalnega programa
Splošnoizobraževalni predmeti (101 KT): slovenščina, matematika, tuji jezik, umetnost, zgodovina, geografija, sociologija ali psihologija, fizika, kemija, športna vzgoja.
Temeljni strokovni moduli (25 KT):
grafično oblikovanje, grafični in medijski procesi, kakovost in trženje, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Obvezni strokovni moduli (34 KT):
grafična priprava, tisk, grafična dodelava, grafični materiali, sitotisk.
Izbirni strokovni moduli (28 KT):
ofsetni tisk ali knjigoveštvo in kartonažerstvo.
Praktično usposabljanje z delom (6 KT).
Interesne dejavnosti (14 KT).
Odprti kurkul (28 KT).
Poklicna matura (4 KT).
Program traja štiri leta in obsega 240 KT, pri čemer 1 KT pomeni 25 ur dijakovega dela. Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo.

3.1. Izvajanje izobraževalnih programov na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana

Srednja medijska in grafična šola Ljubljana je za izvajanje programov pripravila izvedbeni kurikul s katerim je opredelila podatke o šoli, razvojni načrt šole, odprti kurikul, natančno letno pripravo izobraževalnega procesa s predmetnikom, fini kurikul z načrtom ocenjevanja, načrt svetovanja in strokovne podpore dijakom in načrt samoevalvacije.
Za oblikovanje odprtega kurikula je šola pripravila anketo v kateri je opredelila znanja in spretnosti, ki jih delodajalci pričakujejo od ustrezno izobraženega delavca. Rezultate ankete prikazuje graf 1.

Graf 1. Rezultati ankete izvedene med delodajalci

Analiza rezultatov ankete je pokazala, da delodajalci pričakujejo boljšo usposobljenost dijakov na področju doseganja ključnih kompetenc. Zato je šola oblikovala module odprtega kurikula (struktura je prikazana v preglednici 2), ki dijakom omogočajo boljše poznavanje in razu­mevanje poklica in razvijanje ključnih kompetenc za uspešnejše vključevanje v delovni proces, omogočajo jim nadaljevanje izobraževanja in pridobivanje znanj za nadgradnjo vsebin poklicnih standardov vključenih v izobraževalni program. Katalogi znanj odprtega kurikula so objavljeni na spletni strani šole (www.smgs.si).

Preglednica 2. Moduli odprtega kurikula izobraževalnih programov


Medijski tehnik

Grafični tehnik

Od predloge do izdelka
Grafični materiali
Poslovno okolje
Nove tehnologije
Animacija in grafična produkcija
Medijska produkcija
Govorništvo in pismenost
Strokovna angleščina
Uporabna matematika

Od predloge do izdelka
Izdelava embalaže
Izdelava knjig
Knjigoveški in kartonažerski izdelki
Poslovno okolje
Digitalni reprodukcijski proces
Govorništvo in pismenost
Strokovna angleščina
Uporabna matematika

V preglednici 3 je po podatkih Ajpes (2011) prikazana struktura družb po dejavnostih, ki so zanimive za zaposlitev dijakov s pridobljeno izobrazbo medijski in grafični tehnik. Glede na podatke o velikosti teh družb je za iskalce zaposlitve največ verjetnosti vključevanja v mikro podjetja oziroma izbira samostojne podjetniške poti, torej samozaposlitev.

Preglednica 3. Podatki o številu družb in njihovi strukturi glede na velikost (Ajpes, 2011)

 

Odd.

 

Dejavnosti

Število družb po velikosti

mikro

majhne

srednje

velike

skupaj

J58

Založništvo

375

13

4

8

400

C18

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisov

562

28

5

6

601

M73

Oglaševanje in raziskovanje trga

789

19

5

5

818

C17

Proizvodnja papirjev in izdelkov iz papirja

79

14

6

8

107

J59

Dejavnost v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi

240

5

1

1

247

J60

Radijska in televizijska dejavnost

139

3

0

0

142

J62

Računalniško programiranje, svetovanje in druge storitve

285

4

2

0

291

V skladu z ugotovitvami anekete izvedene med delodajalci ter glede na možnosti zaposlitve se na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana pri izvajanju izobraževanja posebno pozornost posveča razvijanju ključne kompetence samoiniciativnost in podjetnost. To kompteneco pri dijakih šola razvija z različnimi metodami dela. V nadaljevanju sta predstavljena projekta medpredmetnega povezovanja in kreativnega podjetništva.

3.2. Samoiniciativnost in podjetnost

Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje.
Potrebno znanje vključuje sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji »širšega pogleda«, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.
Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot so sposobnost načrtovanja, organizacije, vodenja in delegiranja, analiziranja, sporazumevanja, načrtovanja projekta, ovrednotenja in zapisovanja), učinkovito zastopanje in pogajanje ter sposobnost za delo posameznika in skupinsko v timih. Sposobnost presojati lastne prednosti in pomanjkljivosti ter sposobnost oceniti in po potrebi sprejemati tveganja je bistvena.
Podjetniški odnos označuje dajanje pobud, proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v zasebnem in socialnem življenju, kakor tudi v službi. Vključuje tudi motivacijo in odločenost za doseganje ciljev, osebnih ali takih, ki so skupni s cilji drugih, vključno na delu.

3.2.1.   Medpredmetno povezovanje – od predloge do izdelka

Medpredmetno povezovanje omogoča učiteljem celostno obravnavo določene vsebine in obravnavo z različnih problemskih vidikov. Praviloma posamezni programski sklopi vsebine obravnavajo le z vidika določene stroke. Vendar učna snov, podana le z enega vidika, dijakom pogosto ne omogoča širšega vpogleda v obravnavana področja. Tudi Bevčeva [2005, 50-59] meni, da sodoben pouk zahteva drugačno načrtovanje izobraževalnega dela in da tradicionalno načrtovanje, ki ga je opravil učitelj mimo povezav z učitelji drugih predmetov in področij ter brez ustreznih vertikalnih povezav, ne omogoča doseganja ciljev sodobne šole. Avtorica navaja: »Ciljev (...) ne moremo doseči brez ustreznega medpredmetnega načrtovanja, ki ne temelji samo na vsebinskih povezavah v funkciji motivacije, nadgradnje, povezovanja obstoječega znanja z novim, ampak tudi in predvsem v okviru načrtovanih dejavnosti učencev, prek katerih le-ti dosegajo tako imenovana procesna oziroma vseživljenjska znanja.«
S projektom Od predloge do izdelka je šola za dijake programa grafični tehnik načrtovala in izvedla medpredmetno povezovanje programskih enot grafično oblikovanje, grafična priprava, tisk in grafična dodelava. Oblikovanje nepredmetne likovne kompozicije pri pouku grafičnega oblikovanja je v medpredmetni povezavi s praktičnim poukom grafične priprave, tiska in grafične dodelave preraslo v načrtovanje oblikovanja ovojnega papirja, ki v končni fazi predstavlja zunanjo podobo različnih grafičnih izdelkov. Ovojni papir je tako uporaben kot prevlečni material v grafični dodelavi pri različnih oblikah škatel in šatulj, ki so v osnovi izdelane iz lepenke. V knjigoveštvu je to material za izdelavo platnic, ovitkov in spojnih listov. Končni izdelek predstavlja kolekcijo uporabnih grafičnih izdelkov.
Medpredmetno povezovanje na predstavljenem primeru dijakom omogoča celovito obvladovanje grafičnega procesa od predloge do izdelka, ki je osmišljen skozi njihovo aktivno sodelovanje v celotnem procesu. Dijaki tako izdelajo predlogo, ki jo nato ustrezno obdelajo in pripravijo za tisk, natisnejo, in tiskovine dodelajo v končne grafične izdelke.

3.2.2. Projekt kreativno podjetništvo

Projekt je del EU projekta Centres, ki ga je podprla Evropska komisija. Vodilni partner je British Council, poleg CEED-a iz Slovenije sodelujejo še partnerji iz osmih evropskih držav.
Pilotni program podjetnosti, ki se na šoli izvaja v tekočem šolskem letu, pri dijakih spodbuja podjetnost kot osebno lastnost in razvija ustvarjalno mišljenje, predstavitvene sposobnosti ter veščine mreženja. V programu se izmenjujejo izkušnje med udeleženci in izvajajo posvetovanja z mentorji. Program vsebuje predavanja, delavnice in dogodke mreženja. Izobraževalni pristop je neformalno učenje z izrazitimi elementi izkustvenega učenja, s posebnim poudarkom na krepitvi naslednjih kompetenc: učenje učenja, ustvarjalnost in inovativnost ter podjetnost. Metodologija vsebuje teoretična znanja z možnostmi izkustvenega učenja, uporabo metod in tehnik neformalnega učenja, kjer udeleženca postavimo v center procesa in skupaj z njim postavljamo učne cilje.
Izvajanje projekta je vključeno v vsebine strokovnega modula kakovost in trženje zato neposredno povezuje načrtovane učne izide, s strokovnim modulom opredeljene informativne cilje (povedo kaj in koliko mora dijak znati) in formativne cilje (povedo kaj in na kakšni ravni zahtevnosti mora dijak znati narediti) in ključne kompetence.
V okviru projekta kreativno podjetništvo se dijaki seznanijo z novimi gospodarskimi in družbenimi trendi, ki se kažejo tudi na trgu dela ter spoznajo priložnosti za mlade, ki jih ponuja podjetništvo in kreativna industrija. V celoti realizirajo proces od ideje do uresničitve.

4. Zaključek

Izvajanje modularno pripravljenih izobraževalnih programov dijakom omogoča boljše povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja. Pri pripravi izvedbenega kurikula šola upošteva pomen sodelovanja na vseh ravneh, med državo in šolo, vodstvom in učiteljskim zborom, učitelji splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov ter med delodajalci in šolo. Pri načrtovanju in uresničevanju problemskega pristopa in izvajanju projektov se izpostavlja pomen sodelovanja med dijaki in učitelji. Dijaki za uresničitev zastavljenih ciljev potrebujejo možnost za izražanje idej, stališč in sposobnosti, ki jih imajo. Glavni cilj vključevanja ključnih kompetenc v program je povečati uspešnost medijskih in grafičnih tehnikov pri zaposlovanju ali nadaljnem študiju.
Za nadgradnjo izvajanja izobraževalnih programov je potrebno vzpostaviti sistem za evalvacijo vpliva pridobljenih ključnih kompetenc na zaposlitveno in študijsko uspešnost medijskih in grafičnih tehnikov.

5. Literatura

Bevc, V. (2005). Medpredmetno načrtovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnega dela. V: Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov [avtorji Zora Rutar Ilc ... et al.]; zbrala in uredila Tanja Rupnik Vec. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 50-59.
Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc (2006). Uradni list EU št. 2006/962/ES. Luxembourg : Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
Hergan, M. (ur.) (2012). Smernice za uresničevanje vključevanja ključnih kompetenc v programe srednjegapoklicnega in strokovnegaizobraževanja. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje.
Pevec Grm, S., Mali, D. (ur.). (2001). Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje.
Pevec Grm, S. et al. (2006). Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem  in strokovnem izobraževanju : metodološki priročnik. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje.
Podlage za pripravo izobraževalnih programov. Dostopno na: http://www.cpi.si/kurikul/
Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije, 2006/962/ES, dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.
do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:sl:PDF
Sentočnik, S. (2012). Spremenjeni poudarki pri praksi preverjanja in ocenjevanja – primer avtentičnih preizkusov. V: Razvijanje in ugotavljanje kompleksnih dosežkov. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo.
Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (uradno prečiščeno besedilo) (ZNPK-UPB2), Stran 19. Uradni list RS, št. 1/2007.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1), Stran 8495.Uradni list RS, št. 79/2006.

Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje − Evropski okvir je priloga k Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije 30. decembra 2006/L394.

Patrik Ervells latest collection is ironically titled “Software”ADIDAS ORIGINALS TUBULAR SHADOW. In the notes from the presentation, Ervell says he was interested in developing tension between nostalgia and sci-fi,NIKE ZOOM WINFLO 3 and even included 90s cyberpunk amongst his influences. Ervell developed this point of view by creating an imaginary software company called Idegen software systems. He then re-appropriated the company’AIR JORDAN XXXI MENs logo in several of the collection’s garments. Elsewhere,MBT TARIKI MEN mohair coats with oversized lapels made an appearance alongside mock neck tees,NIKE AIR JORDAN RETRO 5 police-inspired ribbed sweaters,MBT FORA GTX WOMEN flight bombers, and polyurethane leather coats. The setting was also suitably dystopian, and the resulting ambiance was something akin to if the creators of Deutschland 83 and Hackers met up and decided to create a collection… We mean that as a compliment.Yesterday afternoon,JORDAN CP3 IX MEN artist JR spent the day working on his latest collaborative piece with Daniel Arsham in Greenpoint,NIKE AIR MAX 90 Brooklyn,MBT KIMONDO GTX MEN NYC. Connecting the lines between art, architecture, dance and theater, Daniel Arsham has been known to subvert existing architectural structures in unconventional,NIKE CLASSIC CORTEZ NYLON playful ways; confusing and confounding the expectations of space and form. Source: Street Art News .